Po prihodu največje ameriške letalonosilke Venezuela v množično mobilizacijo

Napetosti med ZDA in Venezuelo so vse večje. Ameriška vojska v Karibskem morju in Tihem oceanu nadaljuje napade na čolne, ki po njihovih trditvah prevažajo prepovedane droge. Do torka zvečer je vojska izvedla 19 potrjenih napadov in ubila najmanj 76 ljudi. Konkretnih dokazov, če izvzamemo sklicevanje na obveščevalne podatke, da so ubiti zares tihotapili droge, niso predložili.

V torek je na območje južnega poveljstva ameriške vojske, ki obsega Južno in del Srednje Amerike, priplula največja letalonosilka na svetu USS Gerald R. Ford. Priplula je iz Sredozemlja, po tem, ko jo je v podporo operacijam proti teroristom in tihotapcem drog tja napotil obrambni minister Pete Hegseth.

Venezuela je na prihod letalonosilke odgovorila z napovedjo množične mobilizacije in vojaških vaj. Obrambni minister in general venezuelske vojske Vladimir Padrino Lopez je po pisanju CNN napovedal skupne vaje kopenskih, zračni in pomorskih sil ter rezervne sestave. Aktivirana bo tudi Bolivarska milica, vojaška enota, ki jo sestavljajo civilisti.

Kot je dejal Lopez, so vaje odgovor na imperialistično grožnjo, ki jo predstavlja kopičenje ameriških vojaških sil v regiji. Cilj napovedanih vaj je po njegovih besedah izboljšanje poveljevanja, nadzora in komunikacije v različnih enotah ter zagotavljanje varnosti Venezuele.

Kopičenje sil ameriške vojske na območju v bližini Venezuele je precej očitno. Na letalonosilki USS Gerald R. Ford je po navedbah južnega poveljstva vojske devet letalskih eskadrilj in več kot 4.000 članov posadke. Bojni del letalstva sestavljajo večnamenska lovska letala Boeing F/A-18 Super Hornet in letala za elektronsko bojevanje Boeing EA-18G Growler. Na letalonosilki so tudi izvidniška letala za zgodnje zaznavanje ter več letal in helikopterjev za logistično podporo.

Kaj vse so ZDA že pripeljale v bližino Venezuele?

Z največjo letalonosilko na svetu sta na območje Južne Amerike prišla tudi dva rušilca z vodenimi raketami in poveljniška ladja s sistemom zračne obrambe. Kot piše CNN, se je s prihodom omenjenih ladij število ameriških pripadnikov v regiji povečalo na približno 15.000.

Že pred tem je bil na območju južnega poveljstva velik del ameriške mornarice. CNN poroča o 4.500 marincih in članih posadke, treh rušilcih z vodenimi raketami, bojni podmornici, ladji za posebne operacije, križarki z vodenimi raketami in posebnem izvidniškem letalu P-8 Poseidon.

V bližini Venezuele so vadbene prelete izvajali tudi ameriški bombniki, ki so po pisanju CNN simulirali napade. Ameriški predsednik Donald Trump pa je ob tem obveščevalno agencijo CIA že pooblastil, da izvaja naloge v Venezueli.

Ameriška vojska je okrepila tudi svojo prisotnost v Portoriku in Salvadorju. Mediji so tam doslej zaznali napotitev 5.000 vojakov, 10 dodatnih lovskih letal F-35, vsaj tri drone MQ-9 Reaper in vsaj eno bojno letalo AC-130J. Omenjena letala in droni so po besedah virov, ki so spregovorili za CNN, doslej izvajali napade na čolne domnevnih tihotapcev drog.

Da je cilj padec Madura, priznavajo tudi v administraciji

Prav tako so na podlagi satelitskih posnetkov opazili spremembo delovanja dveh ameriških oporišč. Oporišče Roosevelt Roads v Portoriku je bilo po zaprtju leta 2004 znova aktivirano in je v polnem delovanju. Kot piše CNN, je na ameriškem vojaškem delu mednarodnega letališča v Salvadorju mogoče poleg izvidniških letal, ki so bila stalnica, zdaj opaziti tudi bojna letala.

Kopičenje ameriške vojske v oporiščih ter množična napotitev mornarice bližino Venezuele utrjuje dvome, da gre pri vsem skupaj res samo za boj proti tihotapcem droge. V ZDA so sicer več južnoameriških kartelov, ki tihotapijo droge, razglasili za teroristične organizacije. S tem tudi upravičujejo vojaške napade na civilne čolne.

Venezuela na drugi strani trdi, da ZDA pripravljajo napad nanjo in skušajo doseči padec režima predsednika Nicolasa Madura, ki ga v Washingtonu povezujejo sodelovanja s karteli. Da je cilj prav Madurov padec, so za CNN dejali tudi nekateri viri iz administracije. Kot so dejali, cilj ni napad na Venezuelo, ampak ustvarjanje resne grožnje, da bodo ZDA napadle, če Maduro ne odstopi. Vprašanje ob vedno bolj zaostrenem odnosu med državama pa je, ali bo ostalo le pri abstraktni grožnji in napenjanje mišic ne bo preraslo v spopade.